Na prijaznem griču ob sotočju Ljubnice in Savinje stoji župnijska cerkev sv. Elizabete, osrednje svetišče Župnije Ljubno. Njeni začetki segajo v čas med letoma 1235 in 1308. Graditi so jo začeli okoli leta 1235, ko je bila sveta Elizabeta Ogrska razglašena za svetnico. Listina iz leta 1308 priča, da je cerkev že tedaj imela svojega vikarja, benediktinca iz Gornjega Grada.
Prezbiterij s kripto in zvonikom je bil zgrajen med letoma 1400 in 1450. Cerkev je v osnovi gotska, vendar so njeno podobo skozi stoletja dopolnjevale številne prezidave. Leta 1740 so na južni strani prizidali kapelo sv. Ane. V njej je slika svete Ane, ki jo je leta 1747 naslikal priznani baročni slikar Valentin Metzinger.
Leta 1798 je cerkev pogorela, obnovljena pa je bila leta 1809. Štiri leta pozneje so na severni strani prizidali kapelo Matere Božje in zakristijo. Med veliko povodnijo leta 1820 je voda odnesla večji del pokopališča ob cerkvi, zato so umrle od takrat pokopavali pri cerkvi Marije Vnebovzete na Rosuljah.
Leta 1898 so cerkev podaljšali in prenovili njeno pročelje. Obnovitvena dela je vodil Ferdinand Gologranc iz Celja. Marmorni glavni oltar, delo Janeza Vurnika, je bil posvečen leta 1909. Kip svete Elizabete in kipi na stranskih oltarjih so delo kiparja Ivana Cesarja, notranjost cerkve pa je leta 1930 poslikal Miloš Grzina iz Kozjega.
Cerkev svete Elizabete je dragocen zgodovinski, umetnostni in verski spomenik. Že stoletja predstavlja središče župnijskega življenja ter pomemben del kulturne podobe Ljubnega ob Savinji.
Sveta Elizabeta Ogrska
Sveta Elizabeta Ogrska se je rodila leta 1207 kot hči ogrskega kralja Andreja II. Že kot mlado dekle se je poročila z Ludvikom IV., turingijskim deželnim grofom, s katerim je imela tri otroke.
Čeprav je živela na bogatem dvoru, je bila skromna in sočutna. Pomagala je revnim, negovala bolnike ter lačnim delila hrano. Po moževi smrti je svoje življenje še bolj posvetila dobrodelnosti. V Marburgu je ustanovila bolnišnico, kjer je tudi sama skrbela za bolnike.
Z Elizabeto je povezana legenda o čudežu z vrtnicami. Ko je nekoč pod plaščem nesla kruh revežem, so se hlebci spremenili v vrtnice. Zato jo umetniki pogosto upodabljajo s košaro kruha ali vrtnicami.
Umrla je leta 1231, stara komaj 24 let. Zaradi nesebične pomoči ljudem je postala simbol krščanske ljubezni in usmiljenja. Za svetnico je bila razglašena leta 1235, njen god pa praznujemo 17. novembra.
Sveta Elizabeta Ogrska je tudi zavetnica župnijske cerkve na Ljubnem ob Savinji, ki so jo po navedbah župnije začeli graditi leta 1235. Cerkev in njen zgled prebivalce Ljubnega še danes spominjata na pomen dobrodelnosti, sočutja in pomoči ljudem v stiski.
Obnove v novejšem času
Cerkev je bila tudi v 20. in na začetku 21. stoletja deležna številnih obnovitvenih posegov:
- Leta 1975 so ji prizidali veroučno učilnico.
- Leta 1979 je Peter Požavko pripravil novo ureditev prezbiterija z daritvenim oltarjem, ambonom in križem. Vgradili so tudi nova macesnova okna s katedralnim steklom.
- Leta 1980 so streho na novo prekrili z bobrovcem.
- Leta 1984 so elektrificirali zvonove.
- Leta 1992 so povečali kor in obnovili orgle. Orgle Antona Scholza iz leta 1793, ki jih je Ferdinand Malahovski leta 1873 povečal za šest registrov, je obnovila Škofijska orglarska delavnica Hoče.
- Leta 1995 so na talno ogrevanje položili granitni tlak in obnovili klopi iz leta 1883.
- V letih 2001 in 2002 je akademski slikar Viktor Povše iz Celja obnovil tri freske.
- Leta 2007 so obnovili zvonik in ga prekrili z bakreno pločevino, prenovili pročelje ter uredili prezračevanje na severni strani cerkve in ob Anini kapeli. Nad kripto in glavnimi vrati so postavili nadstrešek, obnovili podest za cvetno nedeljo, položili nove tlakovce in uredili kanalizacijo. Elektrificirali so vrata, uredili osvetlitev cerkve in postavili javni vodnjak.
Fotografije cerkve
Dodatne fotografije cerkve najdete na povezavi.